Hipertenzija je prikriti morilec. Ker ima malo simptomov, če sploh kakšnega, lahko ostane neopažena. Izvedite, kako lahko merilniki za domačo rabo izboljšajo nego bolnika.
Visok krvni tlak je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti in smrti. Dejansko je skoraj 40 odstotkov smrti ljudi, mlajših od 60 let, povezanih s hipertenzijo, 20 odstotkov ljudi, mlajših od 50 let, pa trpi za visokim krvnim tlakom.
Težava za vse udeležene je ta, da bolniki trpijo za malo simptomi, če sploh kakšnim, zato ne merijo in ne nadzirajo svojega krvnega tlaka. Ker se ne zavedajo svojega stanja, ne poročajo o svojih simptomih, dokler se ne pojavi razlog za zaskrbljenost. In ko se simptomi pojavijo, so pogosto že v akutni urgentni fazi.
Večino smrti, povezanih s tem stanjem, lahko pojasnimo s pomanjkanjem pravilnega zdravljenja – oziroma sploh katerega koli zdravljenja. Zdravi se le približno četrtino primerov.
Ko je enkrat postavljena diagnoza, je ključno, da bolniki redno merijo svoj krvni tlak, delajo zapiske in nadzorujejo spremembe. Tako lahko nujne primere odkrijejo v zgodnji fazi in preprečijo nadaljnjo škodo.
Ambulantni merilniki krvnega tlaka in tisti za domačo rabo bolnikom omogočajo natančne diagnoze statistike njihovega visokega krvnega tlaka. Tako bolniki vedo, kdaj poiskati zdravniško pomoč in kdaj morajo spremeniti svoj življenjski slog.
Kako delujejo merilniki krvnega tlaka?
Merilniki krvnega tlaka so neinvazivni in neboleči. Napihljive manšete, ki so pritrjene na napravo za merjenje tlaka, namestite okoli nadlahti. Krvni tlak lahko izmerimo na dva načina:
- Oscilometrični merilniki
Pri teh napravah manšeto namestite ali na zapestje (pri tem roko dvignete do višine srca) ali na nadlahet. Manšeto napihneta in sprostita elektronsko krmiljena črpalka in ventil. Naprava uporablja elektronski senzor za tlak za prikaz numerične vrednosti. Čim je pretok krvi prisoten, vendar omejen, bo tlak v manšeti periodično variiral sočasno s cikličnim raztezanjem in krčenjem brahialne arterije. Vrednosti sistoličnega in diastoličnega tlaka so izračunane iz neobdelanih podatkov z uporabo algoritma. - Avskultatorični merilniki
Ti prav tako uporabljajo napihljivo manšeto, nameščeno okoli nadlahti na približno isti vertikalni višini, kot je srce. Ko je manšeta napihnjena, tlak pa se počasi sprošča, kri začne spet teči v arterijo. Silovit tok ustvari pulzno sinhrono bobnenje (prvi Korotkoffov zvok). Tlak, pri katerem je zvok prvič zaznan, je sistolični krvni tlak. Tlak v manšeti se še naprej sprošča, dokler zvoka ni več mogoče zaznati, kar predstavlja meritev diastoličnega arterijskega tlaka.
Ustvarjanje pravega okolja
Nekateri ljudje se negativno odzovejo na klinična okolja, kar ima lahko škodljiv učinek na njihove meritve. Zaradi tega so lahko merjenja doma bolj zanesljiva. Ko merimo krvni tlak v kliniki ali doma, je pomembno, da standardiziramo okolje, tako da je sproščeno in mirno. Bolnik bi moral sedeti, roko pa imeti podprto in iztegnjeno.
Izbira pravega merilnika
Merilniki krvnega tlaka so medicinsko upravičeni le, če so zanesljivi, pravilni in točni. Prav tako jih je treba pravilno uporabljati v pravih pogojih.
Merilniki za domačo rabo morajo imeti vsaj oznako CE, čeprav to ni zagotovilo, da so bili klinično testirani.
Merilniki za domačo rabo so običajno oscilometrični. Za bolnike, ki potrebujejo zelo natančen rezultat, so primernejše avskultatorične meritve, ampak te po navadi uporabljajo le zdravniki.
Za dvojno varnost obstajajo merilniki, ki izvajajo obe metodi testiranja (Korotkoffovo metodo, ki jo uporabljajo zdravniki, in oscilometrično metodo), kar prinaša zanesljive rezultate tudi v posebnih pogojih.
Doseganje najbolj natančnih meritev
Natančnost meritev je odvisna od številnih dejavnikov. Na primer:
- Drže telesa. Za naprave, ki merijo tlak na zapestju, je treba komolec rahlo pokrčiti, merilnik pa držati v višini prsi (vzporedno s srcem). Za naprave, ki merijo tlak na nadlahti, mora biti roka sproščena in postavljena na mizo;
- Okolje. Stres bo povišal krvni tlak, zato morate biti čim bolj sproščeni. Ambulantno merjenje krvnega tlaka omogoča zanesljivejše merjenje, saj bolniki niso izpostavljeni ‘učinku belega plašča’, ki lahko napihne rezultate, še posebej pri dovzetnih bolnikih. Je pa klinično merjenje krvnega tlaka uporabno pri pregledu in obravnavi domnevnih in pravih primerov hipertenzije.
