Zmanjševanje okužb v operacijskih prostorih in izboljševanje timskega dela sta ključna dejavnika za izboljšanje varnosti bolnikov.
Kljub številnim napredkom v kirurškem okolju je veliko možnosti za izboljšanje varnosti bolnikov v operacijski dvorani ter v času predoperativne in pooperativne nege. Še vedno prihaja do smrti in bolezni, ki so neposreden rezultat okužb v operacijskih prostorih.
Nadaljnje izboljšave lahko vpeljemo le, ko bomo razkrili vzroke – še posebej tiste, ki se nanašajo na človeško napako in jih odpravili. Da bi preprečili poškodbe in smrt bolnikov pri kirurških posegih, je pomembno, da se soočimo s tem in izvedemo potrebne ukrepe za zmanjšanje števila okužb v operacijskih prostorih.
Operacijska dvorana je stresno delovno okolje. Osebje v njej se mora za vzdrževanje higienskih standardov zanašati drug na drugega. Osebje je skozi celotno bolnikovo bivanje pod časovnim in stroškovnim pritiskom, kar je treba upoštevati pri načrtovanju izboljšanja varnosti bolnikov.
Upoštevati je treba tudi priporočila, med drugim zapletenost klinične nege, sofisticiranih tehnologij, ki so lahko odlične za svoje namene, ampak nezdružljive z drugimi tehnologijami, kot tudi široko paleto blaga in instrumentov, ki jo morajo upravljati klinične ekipe.
Ključni dejavniki pri obvladovanju sprememb vključujejo:
Timsko delo
Trenutno imajo perioperativni zdravniki in osebje pred operacijo razen hitre presoje dejstev v povezavi z določenim posegom malo možnosti za preživljanje časa s posameznimi bolniki.
Zaradi tega pomanjkanja obstaja povečano tveganje napačne identifikacije bolnikov, napačnega načrtovanja posega in nebeleženja pomembnih informacij. Administracija in organizacija
Kirurgija vključuje precej načrtovanja in koordinacije, kar pomeni, da mora več ekip delati tesno skupaj.
Poleg večjega števila ljudi je vpleteno tudi veliko vrst opreme, instrumentov, zdravil, krvnih izdelkov in blaga, ki ga je treba vključiti v načrt in hkrati pripraviti na istem kraju ob istem času. Vsako nalogo opravlja drug oddelek ali skupina (npr. centralna dobava, obdelava sterilnih instrumentov, prevoz bolnika, lekarne, krvne banke, kirurška patologija in drugi oddelki). Več ljudi je vpletenih, večje je tveganje za človeško napako.
Na koncu mora operacijsko osebje usklajevati svoje delo s številnimi drugimi oddelki, kot so enote za okrevanje, kirurške klinike, radiologija, laboratorij, urgenca, enote za intenzivno nego in druge.
Od leta 2008 Svetovna zdravstvena organizacija promovira “Kirurški varnostni kontrolni seznam”, da bi izboljšala varnost bolnikov. Seznam je bil razvit po obsežnih posvetovanjih z medicinskimi strokovnjaki. Njegov cilj je zmanjšati napake in škodljive učinke ter izboljšati timsko delo in komunikacijo pri kirurškem posegu. Kljub dokazom, da je kontrolni seznam dosegel znatno zmanjšanje tako umrljivosti kot smrtnosti, ga precejšnje število strokovnjakov po vsem svetu ne uporablja. Vse države spodbujamo, da ga prilagodijo svojim specifičnim potrebam in zagotovijo njegovo najbolj optimalno uporabo.
(http://www.who.int/patientsafety/safesurgery/checklist/en/)
Tehnologija
Vse večji poudarek je na pomembnosti rabe tehnologije v zdravstvenem varstvu, na voljo pa so preizkušeni programski pristopi in standardi. Vseeno pa poskusi posodobitve tehnologije nacionalnega zdravstvenega varstva v svoji viziji in prednostnih nalogah prepogosto ne prepoznajo edinstvenih zahtev perioperativne nege.
Standarde zdravstvenega varstva je treba pregledati, da bi zagotovili polno podporo perioperativnim zahtevam.
Izdelki
Preprosti, učinkoviti izdelki in rešitve lahko odigrajo ključno vlogo pri povečevanju varnosti bolnikov pod pogojem, da ponujajo celostno nego, ugodno vplivajo oziroma skrajšujejo čas in trud pri zdravljenju ter so intuitivni za uporabo.
Priporočila za izboljšanje varnosti bolnikov
- Spodbujanje kulture varnosti v operacijskih dvoranah in drugih perioperativnih okoljih.
- Vpeljava jedrnatih sestankov, na katerih se člani kirurške ekipe predstavijo poimensko, razpravljajo o posegu, zastavljajo vprašanja in imajo priložnost za omembo morebitnih težav.
- Zadostni premori za klinične zdravnike, da niso preobremenjeni z delom.
- Dosledno upoštevanje praks in standardov za preprečevanje okužb, ki temeljijo na dokazih.
- Zaveza sledenju smernic, ki izboljšujejo rutine.
- Transparentno delo pri ključnih ukrepih.
- Izboljševanje prehodov z nege v operacijski dvorani na oddelek za intenzivno nego s strukturiranim postopkom izročanja, ki pomaga zagotoviti, da si negovalne ekipe izmenjajo bistvene informacije o bolniku.
- Uporaba simulacij za izboljšanje timskega dela in komunikacije med negovalci, pa tudi za pomoč pri vadbi novih posegov na lutkah.